Kaj je kraniosakralna terapija?

Duralni pulz, ki ga je odkril dr. John E. Upledger, je bil osnova za oranje ledine na področju, ki je bilo kasneje poimenovano kraniosakralna terapija.

Kraniosakralna terapija je nežna, neinvazivna manipulativna metoda ocenjevanja in izboljševanja delovanja fiziološkega telesnega sistema, imenovanega kraniosakralni sistem – sestavljajo ga membrane in cerebrospinalna tekočina, ki obdajajo in varujejo možgane in hrbtenjačo.

Praktiki z nežnim dotikom, ki na splošno ne presega 5 gramov, kar je približno toliko, kot znaša teža kovanca za pet centov, sproščajo restrikcije v kraniosakralnem sistemu, s čimer izboljšajo delovanje centralnega živčnega sistema.

Pregled se opravi s testiranjem premikanja v različnih delih sistema. V nekaterih primerih lahko že zgolj izvedba teh testov zmanjša restrikcije in omogoči sistemu samopopravke.

Kraniosakralna terapija se s faktorji, ki ogrožajo držo in funkcioniranje telesa, ukvarja z enakim poudarkom kot s tistimi, ki se pojavijo v bližini kraniuma. Pri tem pa se osredotoča na glavo in hrbtenico, vključno z njunimi membranskimi in nevrološkimi komponentami, ter njunimi neposrednimi vezivnimi tkivi – to celoto imenujemo kraniosakralni sistem.

Kraniosakralna terapija deluje na najgloblje strukture in organe živčnega sistema, zato vpliva na motorične, bolečinske in koordinacijske mehanizme, prebavni sistem, respiratorni sistem, delovanje srca in endokrini sistem.

Praktiki, usposobljeni za izvajanje Upledgerjeve metode, pri lociranju in identificiranju disfunkcij hrbtenjače in restrikcij pomembnih membran, ki delijo in podpirajo možgane, uporabljajo kraniosakralni ritem, ki ga povezujejo z drugimi subtilnimi evalvacijskimi tehnikami. Omenjeni ritem se lahko uporablja za natančno določanje in pogosto pomoč predelom s spremembami aktivnega tkiva kjerkoli v telesu.